22.10. 2022
ŠE VEDNO V KIRKENESU
Odprem Vkontakte. Iz Kirovska in Murmanska še vedno prihajajo nove in nove prošnje za prijateljstvo. Zelo, zelo prijeten občutek ter sveže pogonsko gorivo, ko vidiš, da ljudje cenijo tvoje delo.
Odličen hotelski zajtrk si privoščim v družbi Frankie-ja in njegove žene Anne. Frankie mi razlaga o nenapisanih pravilih škotske gostoljubnosti in me vabi v njihove kraje. Je zelo zagrizen za škotsko neodvisnost ter obsoja britanski izhod iz EU-ja, v isti sapi pa me poduči, da so Irci, Škoti in Valižani isti narod. Kasneje se pridružita še Craig in Mike ...
Za današnji dan nimam planiranih nikakršnih obveznosti, zato se prestavim na maksimalno upočasnjene obrate. Sprehodim se do bližnjega muzeja, v katerem je predstavljena zgodovina kraja. Pozitivno presenečenje! Vklad Sovjetske Zveze v borbi z nacizmom je maksimalno spoštljivo predstavljen. Ne glede na to, da se kolektivni Zahod na vsak način trudi prepisati zgodovino in Sovjete prikazati v luči okupatorjev, tukaj sovjetski vojaki ostajajo osvoboditelji. Na poti nazaj se na bližnjem griču ustavim še pri spomeniku v njihov spomin tj. zahvali za osvobojeno mesto Kirkenes.
Dizel je po 2,55 Evrov za liter.
Tudi na Norveškem imajo radi severne jelenčke. Posušeno in prekajeno meso še najbolj spominja na goveje, čeprav ima vonj po pasjih briketih.
Danes grem spet v lov na severni sij, tokrat z Britanci. Glede na to, da sem v skupini edini z izkušnjami, me določijo za vodnika!🙄
Ha, svojo prvo skupino sem uspešno popeljal na ogled severnega sija!😎
Spet smo nazaj v hotelu in Jimi ponovno od nekod privleče flašo viskija; danes že drugo in pri tukajšnjih cenah govorilne vode pravi zaklad! Če je vojna, je vojna za vse - pijemo! …različni padalci pa prihajajo in odhajajo. Prvi se nam pridruži receptor Benjamin, Nemec iz Hamburga, ki se je pred kratkim na Norveško preselil zaradi vzpona nacizma v njegovi matični domovini. Enostavno ni mu več do tega, da bi živel v tako bolanem okolju. Dober poba z zdravo energijo!
Moji Britanci razlagajo, da na otoku kontrola nad prebivalstvom postaja vse večja in večja... Nevzdržna! Temu odločno pritrdi tudi Glenn, nekdanji politik iz Glasgowa.
Proti koncu večera, natančneje v prvih urah naslednjega dne, se na teritoriji naše družbe prizemlji še ameriški padalec z ruskim imenom Dima. Razlaga, da je oče iz Yakutska, mama pa iz Miamija. V času študija na Norveškem je spoznal domačinko, s katero sta postala par, zato že od leta 2014 živi tukaj. Ko debata ponovno odjadra v politiko, so ga sama ušesa. Imam občutek, da nima pojma kako stvari stojijo.
Viskija ni več, zato skočim v sobo po zadnjo flašo kvasa, ki sem jo v kraju Zapolyarny kupil na bencinskem servisu. Njeno vsebino oralno likvidiramo do zanje kapljice in se poslovimo.
Žejen kot suha cunja na dnu morja se zbudim malo pred 5h zjutraj. Odvrti se mi film včerajšnjega večera… Ne paničarim, le časom primerno se trudim trezno razmisliti… Preden se nam je »Dima« pridružil, nas je nekaj časa od daleč opazoval. Takoj, ko je pristopil, je vprašal, če bomo vodo. Glede na to, da sem spil že kar nekaj viskija, sem jo sprejel odprtih rok. BUMBAR!!! V svoji naivnosti si padel na osnovnem izpitu, saj sta te starša že od malih nog učila, naj ne sprejemaš ničesar od sumljivih neznancev!!!🙄 Analiziram dalje… Predlagal sem, da se skupaj fotografiramo, vendar nisem bil pozoren ali je fotografija uspela ali ne. Kasneje sem navdušeno fotografiral še flašo kvasa, po naključju z Dimo v ozadju. Spet nisem bil pozoren nanj. Ravnokar si ob trezni glavi ogledam fotografiji in opazim, da fant na obeh zakriva obraz. Glede na nevarne čase je bil morda zgolj in samo previden, ali pa...🤔 Pod vtisom na hitro sestavljenega scenarija za vohunski film z nedorečenim koncem, za vsak slučaj obvestim Prijatelja (naj bo vsaj nekdo seznanjen s podrobnostmi) in grem nazaj spat.
