top of page
Sašo Gačnik "Svarogov" | Сашо Гачник "Сварогов"

RUSKI SEVER - MINI TURNEJA (8/10)

Updated: Nov 10, 2022

21.10. 2022

NAZAJ


6:45 budilka izstreli prvo serijo topovskega ognja! Ojoj, spet v deželo enoslojnega wc papirja!😩


Minibus drvi po ulicah zasneženega Murmanska in lovim še zadnje kadre tega veličastnega arktičnega mesta, največjega izmed arktičnih mest. Izpolnjena je ena od mojih dolgoletnih želja - koncertirati v severnem predelu Rusije. Hkrati ne pomnim, kdaj sem nazadnje v tednu dni strnil toliko prijetnih emocij. Bilo je kratko, vendar sladko!


Sneži. Vidljivost je nikakršna, cesta zasnežena, šofer pa pretirano pogumno naskakuje stopalko gasa!😵‍💫


Z globokim spoštovanjem ponovno razmišljam o sovjetskih herojih, ki so v tukajšnjih brutalnih vremenskih razmerah držali linijo obrambe. Vedno isti zaključek: ko smo žrebali tombolo življenja, sem zadel enega od glavnih dobitkov, ki mi omogoča samorealizacijo! Začutim izredno hvaležnost.


Pogrešam Alekseja in Jelko…

Spet je jasno. Spet sneži! …in v takšnem zaporedju menjava vsakih 15 minut.


Naselje Titovka in prva linija obmejne kontrole. Vojaki nas prosijo, naj pokažemo dokumente. Pred dnevi je bojda med prvo in drugo kontrolno linijo izginil nek Nemec, zato nas za vsak slučaj popišejo. Ob cesti stoji UAZ Buhanka. Spomnim se, kako mi je pred 14 leti šofer rešilca v Tiraspolu (glavno mesto nepriznane, neodvisne Pridnjestrovske Moldavske Republike) razlagal, kako za volanom takšne zveri pozimi z lahkoto premaguje še tako zahtevne razmere. Privoščimo si prvi postanek za kavo in zdaj že tradicionalno fotografiranje ob tamkajšnjem spomeniku.


Prečkamo vojaško mestece Sputnik (Satelit) in se ponovno izgubimo v neskončnem prostranstvu tundre. Primerjam svoje občutke izpred enega tedna ter ugotavljam, da tokrat pokrajino vidim popolnoma drugače. Ni več siva, temveč izrazito vibrira v bogati kombinaciji lokalnih barvnih odtenkov. Zaključek: vsaka sodba slike je odvisno od naše notranje percepcije in to »slikarji kolektivne realnosti« s pomočjo medijev še kako dobro izrabljajo!


Drugi postanek - Zapolyarny. Fante počastim s kvasom. Gre za legendarno sovjetsko različico kokakole, izdelano na osnovi kruha.

Šofer nas opozori, da je na Norveško po novem prepovedan vnos kakršnegakoli alkohola. Ulala, Frankie ima s seboj zbirateljsko steklenico viskija v vrednosti 500.000 Rubljev, kar je ekvivalentno debelim 8000 Evrov. Pade odločitev, da gremo na vse ali nič!


Druga linija obmejne kontrole. Pogranichnik na hitro preleti naše vize in nam zaželi srečno pot.


Meja! …rentgen! Z vsem spoštovanjem do vseh: prepotoval sem zajeten del sveta, ampak tako prijaznega osebja kot na ruski strani mejnega prehoda Borisoglebsk-Storskog, nisem bil deležen še nikjer. Izredno nepričakovano!


Norveška stran meje… Frankiev viski - VELIK PROBLEM! Tečejo pogajanja… Sprejet je kompromis! Če Jimi zaigra na dude, bodo zamižali na eno oko! Koncertni program že teče! Navdušenje na obeh straneh! Zaključek: glasba odpira vsa vrata in lahko segreje vsako srce!


Pripeljemo pred hotel v Kirkenes. Ponovno zaplet! Rezervirane so 3 sobe, nas pa je sedem!? Ni panike, si bom pač dva dni delil sobo z Jimijem, čeprav je še vedno ena soba premalo. Očitno prej nihče ni pomislil, da je Frankie nenapovedano s seboj vzel Anno, svojo rusko ženo. Po dokaj stresni situaciji Jimi in Glen uredita dodatno sobo, tako da mi je usoda vendarle namenila za odtenek bolj luksuzne pogoje, ki pa se mi na nek način zdijo samoumevni. Saj ne, da sem blazno razvajen, ampak na poti res veliko pomeni kotiček, kjer ima človek lahko nekaj zasebnosti; še posebej, če vsak prost trenutek skuša uporabiti za kreativnost…✍️🎵🤷🏻‍♂️


Huraaaa, čeprav smo v istem hotelu kot pred tednom dni, sem očitno dobil višjo kategorijo, saj je v kopalnici DVOSLOJNI TOALETNI PAPIR! Sam nad sabo se zamislim, kaj je narobe z mano, da opazim najprej to?!🤔 Je pa zelo očitno, da smo nazaj v državi zahodnega zavezništva, saj je zunaj minus, radiator pa je nastavljen na 10 stopinj!


Čas za večerjo v restavraciji čez cesto! Natakarica manekenske postave se ustavi pri naši mizi in začne pobirati naročila. Po dolgem času si zaželim: »Veliko pico prosim!« Dekle me dvakrat opozori, da je pica res velika in me diskretno napeljuje, naj naročim manjšo različico. Še enkrat temeljito od nog do glave premerim njeno manekensko postavo, jo pogledam v oči in suvereno izustim: »Hvala, veliko bi!« Craig, ki vse to opazuje in je na trenutek celo postal neodločen, se mi zdaj samozavestno pridruži in enako naroči zase! Medtem ko čakamo, se trudim maksimalno doživeti vsak požirek navadnega točenega piva za 14 Evrov!!! Ohoho, zdaj pa bo! Khm, pica je res velika in debela! Čeprav se nas vseh pet poda v boj, smo poraženi in Mike poprosi, ali nam preostanek lahko zavijejo za s sabo.😅

Po večerji se prestavimo v bar in se zakadimo v biljard! Vidi se, da so moji britanski prijatelji natrenirani, vendar imam srečo in tudi sam »zakucam« nekaj epskih »golov«! Ogovori me lik iz risanke - lokalni mornar v visokih zimskih GORE-TEX škornjih, v živo rumenem odsevnem jopiču ter aerodinamične oblike obraza, okrašene s sivimi kocinami in ozkim dolgim nosom, na glavi pa nosi modro kapo s šildom. Čeprav ne razumem norveško, mi je jasno, da momlja.🥴 Bolj ko mu razlagam, da ga ne razumem, bolj se mi trudi nekaj dopovedati. Jimi je v svojem kiltu prava atrakcija in si ga hodijo ogledovati vsi moški v lokalu. Pri natakarju uspem zlobirati, da na zvočni sistem vključi njegov zadnji album. Spet se zaslišijo škotske dude, tokrat ob podlagi afriških djemb (posebna vrsta bobnov). Odličen album! Medtem nam zmanjka kovancev za biljard, zato se prestavimo ter sedemo za prvo prosto mizo, in že se k nam prisede totalka nabrlizgan finski ribič. Po uvodnem kriku »f..k Russians« začne ponosno razlagati, kako je njegov ded med Finsko vojno pobijal Ruse. Z namenom, da spremeni temo, ga Mike vpraša, kako se mu kaj zdi Norveška? »Idioti so!«, prileti brezkompromisni odgovor. Ne morem se več zadrževati, zato mu naravnost v oči izustim, da je verjetno zelo težko živeti v svetu, kjer te obkrožajo sami neadekvatni ljudje. Možakar se resno zamisli, mi pa jo popihamo nazaj v hotel še preden sformira odgovor. Le od kod vse to sovraštvo v ljudeh? Skoraj prepričan sem, da ne poslušajo dovolj dobre glasbe!😔






0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page