RUSKI SEVER - MINI TURNEJA (8/10)
- SaÅ”o GaÄnik
- Oct 31, 2022
- 4 min read
Updated: Nov 10, 2022
21.10. 2022
NAZAJ
6:45 budilka izstreli prvo serijo topovskega ognja! Ojoj, spet v deželo enoslojnega wc papirja!š©
Minibus drvi po ulicah zasneženega Murmanska in lovim Å”e zadnje kadre tega veliÄastnega arktiÄnega mesta, najveÄjega izmed arktiÄnih mest. Izpolnjena je ena od mojih dolgoletnih želja - koncertirati v severnem predelu Rusije. Hkrati ne pomnim, kdaj sem nazadnje v tednu dni strnil toliko prijetnih emocij. Bilo je kratko, vendar sladko!
Sneži. Vidljivost je nikakrÅ”na, cesta zasnežena, Å”ofer pa pretirano pogumno naskakuje stopalko gasa!šµāš«
Z globokim spoÅ”tovanjem ponovno razmiÅ”ljam o sovjetskih herojih, ki so v tukajÅ”njih brutalnih vremenskih razmerah držali linijo obrambe. Vedno isti zakljuÄek: ko smo žrebali tombolo življenja, sem zadel enega od glavnih dobitkov, ki mi omogoÄa samorealizacijo! ZaÄutim izredno hvaležnost.
PogreÅ”am Alekseja in Jelkoā¦
Spet je jasno. Spet sneži! ā¦in v takÅ”nem zaporedju menjava vsakih 15 minut.
Naselje Titovka in prva linija obmejne kontrole. Vojaki nas prosijo, naj pokažemo dokumente. Pred dnevi je bojda med prvo in drugo kontrolno linijo izginil nek Nemec, zato nas za vsak sluÄaj popiÅ”ejo. Ob cesti stoji UAZ Buhanka. Spomnim se, kako mi je pred 14 leti Å”ofer reÅ”ilca v Tiraspolu (glavno mesto nepriznane, neodvisne Pridnjestrovske Moldavske Republike) razlagal, kako za volanom takÅ”ne zveri pozimi z lahkoto premaguje Å”e tako zahtevne razmere. PrivoÅ”Äimo si prvi postanek za kavo in zdaj že tradicionalno fotografiranje ob tamkajÅ”njem spomeniku.
PreÄkamo vojaÅ”ko mestece Sputnik (Satelit) in se ponovno izgubimo v neskonÄnem prostranstvu tundre. Primerjam svoje obÄutke izpred enega tedna ter ugotavljam, da tokrat pokrajino vidim popolnoma drugaÄe. Ni veÄ siva, temveÄ izrazito vibrira v bogati kombinaciji lokalnih barvnih odtenkov. ZakljuÄek: vsaka sodba slike je odvisno od naÅ”e notranje percepcije in to Ā»slikarji kolektivne realnostiĀ« s pomoÄjo medijev Å”e kako dobro izrabljajo!
Drugi postanek - Zapolyarny. Fante poÄastim s kvasom. Gre za legendarno sovjetsko razliÄico kokakole, izdelano na osnovi kruha.
Å ofer nas opozori, da je na NorveÅ”ko po novem prepovedan vnos kakrÅ”negakoli alkohola. Ulala, Frankie ima s seboj zbirateljsko steklenico viskija v vrednosti 500.000 Rubljev, kar je ekvivalentno debelim 8000 Evrov. Pade odloÄitev, da gremo na vse ali niÄ!
Druga linija obmejne kontrole. Pogranichnik na hitro preleti naÅ”e vize in nam zaželi sreÄno pot.
Meja! ā¦rentgen! Z vsem spoÅ”tovanjem do vseh: prepotoval sem zajeten del sveta, ampak tako prijaznega osebja kot na ruski strani mejnega prehoda Borisoglebsk-Storskog, nisem bil deležen Å”e nikjer. Izredno nepriÄakovano!

NorveÅ”ka stran meje⦠Frankiev viski - VELIK PROBLEM! TeÄejo pogajanja⦠Sprejet je kompromis! Äe Jimi zaigra na dude, bodo zamižali na eno oko! Koncertni program že teÄe! NavduÅ”enje na obeh straneh! ZakljuÄek: glasba odpira vsa vrata in lahko segreje vsako srce!
Pripeljemo pred hotel v Kirkenes. Ponovno zaplet! Rezervirane so 3 sobe, nas pa je sedem!? Ni panike, si bom paÄ dva dni delil sobo z Jimijem, Äeprav je Å”e vedno ena soba premalo. OÄitno prej nihÄe ni pomislil, da je Frankie nenapovedano s seboj vzel Anno, svojo rusko ženo. Po dokaj stresni situaciji Jimi in Glen uredita dodatno sobo, tako da mi je usoda vendarle namenila za odtenek bolj luksuzne pogoje, ki pa se mi na nek naÄin zdijo samoumevni. Saj ne, da sem blazno razvajen, ampak na poti res veliko pomeni kotiÄek, kjer ima Älovek lahko nekaj zasebnosti; Å”e posebej, Äe vsak prost trenutek skuÅ”a uporabiti za kreativnostā¦āļøšµš¤·š»āāļø
Huraaaa, Äeprav smo v istem hotelu kot pred tednom dni, sem oÄitno dobil viÅ”jo kategorijo, saj je v kopalnici DVOSLOJNI TOALETNI PAPIR! Sam nad sabo se zamislim, kaj je narobe z mano, da opazim najprej to?!š¤ Je pa zelo oÄitno, da smo nazaj v državi zahodnega zavezniÅ”tva, saj je zunaj minus, radiator pa je nastavljen na 10 stopinj!
Äas za veÄerjo v restavraciji Äez cesto! Natakarica manekenske postave se ustavi pri naÅ”i mizi in zaÄne pobirati naroÄila. Po dolgem Äasu si zaželim: Ā»Veliko pico prosim!Ā« Dekle me dvakrat opozori, da je pica res velika in me diskretno napeljuje, naj naroÄim manjÅ”o razliÄico. Å e enkrat temeljito od nog do glave premerim njeno manekensko postavo, jo pogledam v oÄi in suvereno izustim: Ā»Hvala, veliko bi!Ā« Craig, ki vse to opazuje in je na trenutek celo postal neodloÄen, se mi zdaj samozavestno pridruži in enako naroÄi zase! Medtem ko Äakamo, se trudim maksimalno doživeti vsak požirek navadnega toÄenega piva za 14 Evrov!!! Ohoho, zdaj pa bo! Khm, pica je res velika in debela! Äeprav se nas vseh pet poda v boj, smo poraženi in Mike poprosi, ali nam preostanek lahko zavijejo za s sabo.š

Po veÄerji se prestavimo v bar in se zakadimo v biljard! Vidi se, da so moji britanski prijatelji natrenirani, vendar imam sreÄo in tudi sam Ā»zakucamĀ« nekaj epskih Ā»golovĀ«! Ogovori me lik iz risanke - lokalni mornar v visokih zimskih GORE-TEX Å”kornjih, v živo rumenem odsevnem jopiÄu ter aerodinamiÄne oblike obraza, okraÅ”ene s sivimi kocinami in ozkim dolgim nosom, na glavi pa nosi modro kapo s Å”ildom. Äeprav ne razumem norveÅ”ko, mi je jasno, da momlja.š„“ Bolj ko mu razlagam, da ga ne razumem, bolj se mi trudi nekaj dopovedati. Jimi je v svojem kiltu prava atrakcija in si ga hodijo ogledovati vsi moÅ”ki v lokalu. Pri natakarju uspem zlobirati, da na zvoÄni sistem vkljuÄi njegov zadnji album. Spet se zasliÅ”ijo Å”kotske dude, tokrat ob podlagi afriÅ”kih djemb (posebna vrsta bobnov). OdliÄen album! Medtem nam zmanjka kovancev za biljard, zato se prestavimo ter sedemo za prvo prosto mizo, in že se k nam prisede totalka nabrlizgan finski ribiÄ. Po uvodnem kriku Ā»f..k RussiansĀ« zaÄne ponosno razlagati, kako je njegov ded med Finsko vojno pobijal Ruse. Z namenom, da spremeni temo, ga Mike vpraÅ”a, kako se mu kaj zdi NorveÅ”ka? Ā»Idioti so!Ā«, prileti brezkompromisni odgovor. Ne morem se veÄ zadrževati, zato mu naravnost v oÄi izustim, da je verjetno zelo težko živeti v svetu, kjer te obkrožajo sami neadekvatni ljudje. Možakar se resno zamisli, mi pa jo popihamo nazaj v hotel Å”e preden sformira odgovor. Le od kod vse to sovraÅ”tvo v ljudeh? Skoraj prepriÄan sem, da ne posluÅ”ajo dovolj dobre glasbe!š






















Comments